Poročilo Evropskega Sveta za varnost prometa

Začetek Evropskega sveta za varnost prometa (v nadaljevanju ECTS) je bil v letu 1993, tistega leta je na cestah EU umrlo 65.000 ljudi. Ta številka se je zmanjšala za približno 60%. Leta 2018 je na cestah EU izgubilo svoje življenje 25.047 ljudi.

Število smrtnih žrtev v EU se je lansko leto zmanjšalo za 1 %. V zadnjih petih letih pa za 4%.

V letu 2018 je ETCS spremljala 32 držav z indeksom varnosti v cestnem prometu (PIN). Od teh jih je 16 zmanjšalo število smrtnih žrtev v cestnem prometu leta 2018. Najboljše rezultate je dosegla Slovaška s 17-odstotnim padcem, Izrael s 13%, Slovenija z 12%, Litva z 11% in Bolgarija z 10%.

Na slovenskih cestah je v letu 2018 izgubilo življenje 91 ljudi, leto poprej, v letu 2017, pa 104 ljudi. To predstavlja 13 manj smrtnih žrtev na cestah ali 13% zmanjšanje. Število smrtnih žrtev na cestah se je od leta 2010 zmanjšalo za 34%. Letno število smrtnih žrtev v cestnem prometu v Sloveniji je relativno majhno in je podvrženo letnim nihanjem. Vendar pa dolgoročni trend pada navzdol. Leto 2018 je bilo prvo leto, ko je bila v Sloveniji nižja umrljivost v cestnem prometu (44 smrtnih žrtev na cesti na milijon prebivalcev) kot v povprečju EU (49 smrtnih žrtev na cesti na milijon prebivalcev).


NORVEŠKA IN ŠVICA – NAJVARNEJŠI DRŽAVI

V letu 2018 je splošna stopnja smrtnosti v cestnem prometu bila 49 smrtnih primerov na milijon prebivalcev. Norveška je drugo leto zapored med državami PIN z 20 smrtnimi žrtvami na cesti na milijon prebivalcev, sledi Švica in Združeno kraljestvo z manj kot 27,5 smrtnimi žrtvami na milijon prebivalcev. Največja umrljivost je v Romuniji in Bolgariji, kjer imajo 96 in 87 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev.

Število umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah v EU še vedno ostaja na nesprejemljivo visoki ravni kljub številnim ukrepom, saj je vsak teden umrlo okoli 500 oseb, kar je enako, kot da bi strmoglavila tri polna letala Boeing.


DRŽAVA IRSKA PREJEMNIK NAGRADA ZA VARNOSTNI PIN V LETU 2019

Če bi vsaka država v EU imela enako stopnjo smrtnosti v cestnem prometu kot Irska (zmagovalec letošnje nagrade za PIN), bi zmanjšali število smrtnih žrtev za 40%, kar je enako preprečevanju 9700 smrtnih žrtev na cestah v EU na leto.

Smrtne žrtve na cestah na Irskem so se od leta 2010 do 2018 zmanjšale za 31%, v letu 2010 je bila številka smrtnih žrtev na cestah 212, v letu 2018 pa 146. Irska je v letu 2018 zabeležila 6-odstotno zmanjšanje števila smrtnih žrtev na cestah v primerjavi z ravnjo iz leta 2017

Napredek je viden tudi pri merjenju števila smrtnih žrtev na milijon prebivalcev: število se je zmanjšalo s 47 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev v letu 2010 na 30 v letu 2018. Irska je tako dobila nagrado PIN za leto 2018, prav tako pa je to nagrado tudi prejela leta 2010.

Primer Irske kaže, da lahko države, ki vodijo v varnosti v cestnem prometu, dosežejo znaten napredek. Potreba po spremembi v državi Irske se je pokazala kot nujna. zaradi povečanja smrtnih žrtev v letih od 2012 do 2014, in spet v letu 2016. V letu 2016 so se odločili za pristop »nazaj k osnovam«, ki se je osredotočila predvsem na hitrost, vožnja pod vplivom alkohola in drog, uporaba mobilnega telefona in neuporaba varnostih pasov.

Kot je povedal za ETCS, irski minister za transport, turizem in šport Shane Ross: »Recept je zelo preprost: osredotočite se na obravnavo najpogostejših vzrokov in videli boste rezultate. Za primer vzemite alkohol … Mislili smo, da je problem vožnje pod vplivom alkohola rešen, dokler ni poročilo, ki ga je objavila RSA, pokazalo, da je alkohol dejavnik kar pri 38% smrtnih nesreč v obdobju 2008–2012. Alkohol je bil v zadnjih petih letih glavni poudarek. Medtem ko smo že leta 2011 omejili dovoljeno stopnjo alkohola na 0,5 promila, to ni bilo dovolj. Po dveh letih kampanje in znatnem političnem odporu, zlasti med podeželskimi politiki in industrijo pijač, nam je končno uspelo povečati kazen. To je bil sporen ukrep, vendar je to pomenilo, da je vožnja pod vplivom alkohola nenehno v medijih, in ta medijska pozornost je lahko pripomogla tudi k varnosti v cestnem prometu.«