Reakcijski čas

Reakcijski čas je čas, ki preteče od trenutka, ko zaznamo nevarnost, pa do trenutka, ko začnemo ukrepati in je eden izmed najpomembnejših dejavnikov učinkovitega obnašanja v prometu.

Reakcijski čas, lahko skrajšamo ali pa tudi podaljšamo!

Voznik reagira v časovnem razponu od nekaj desetink do nekaj sekund. Povprečni reakcijski čas pri vozniku je 1 sekunda. Reakcijski čas pa lahko skrajšamo če med vožnjo vozimo v pripravljenosti na zaviranje. Skrajšamo ga lahko tudi s predvidevanjem in povečanjem poudarka na posamezne dejavnike tveganje, npr. otroci, starejši udeleženci…

Učinkovitost našega reagiranja, kakor tudi hitrost reagiranja sta povezana z vrsto dejavnikov, ki vplivajo na podaljšanje našega reakcijskega časa. Dejavniki :

• vožnja pod vplivom alkohola ali psihoaktivnih snovi;
• hitrost (s hitrostjo se vidno polje oži …);
• utrujenost, bolezenska stanja;
• čustvena napetost, nezbranost (reakcijski čas je krajši, če smo bolj zbrani);
• vožnja po monotonih odsekih cest;
• vremenske razmere;
• preusmeritev pozornosti (telefoniranje, upravljanje radia ali navigacijske naprave, brskanje po predalih, poslušanje glasne glasbe, prižiganje cigarete, opazovanje panojev z oglasi …).

Kaj vozimo v pripravljenosti na zaviranje?

Pri vožnji v pripravljenosti na zaviranje položimo nogo na stopalko zavore, vendar ne zaviramo. S tem odpade čas premaknitve noge s stopalke za plin na stopalko zavore in reakcijski čas se bistveno skrajša.

Na tak način vozimo vsakič, ko glede na okoliščine predvidimo, da bo morda treba naglo zmanjšati hitrost
ali povsem ustaviti.

V pripravljenosti na zaviranje vozimo:
• ko peljemo mimo skupine otrok, v bližini šol, vrtcev;
• pred prehodom za pešce;
• pri vožnji mimo avtobusa na postajališču;
• pred nepreglednim križiščem;
• ko se približujemo nejasni prometni situaciji …

Če moramo zaradi nevarne situacije zmanjšati hitrost, je pomembno, da to storimo čim prej in da
dokler traja nevarnost, peljemo v pripravljenosti na zaviranje.