V svetu je vse pogosteje uporabljen ukrep skupnega prometnega prostora oziroma shared space. Skupni prometni prostor vključuje ukinjanje fizičnih ločitev med različnimi površinami, namenjenimi motornemu prometu, pešcem in kolesarjem.
In tako sta pri nas prišla v veljavo nova prometna znaka:
- Območje skupnega prometnega prostora, ki označuje mesto v naselju, kjer se začenja območje skupnega prometnega prostora.
- Konec območja skupnega prometnega prostora, ki označuje mesto v naselju, kjer se konča omobčje skupnega prometnega prostora.
Bistveno pravilo je, da imajo šibkejši udeleženci v prometu prednost, torej pešci in kolesarji imajo prednost pred motornimi vozili in se lahko gibljejo po celotni površini ulice.
Pozitivne strani skupnega prometnega prostora pa so predvsem, da spodbujajo hojo, kolesarjenje in predvsem zagotavljajo varnost.
In pozor! Območje skupnega prometnega prostora ni enako območju umirjenega prometa.
Jesen je še posebno nepredvidljiva. Mokro listje, deževno vreme in megla skrivajo svoje pasti.
Če je na vozišču večja količina mokrega listja, postane vozišče zelo spolzko. Zaradi tega je oprijem pnevmatik slabši, posledično pa se poslabšata vodljivost in nadzor nad vozilom.
In kako ravnaš ?
Zmanjšaj hitrost vožnje, povečaj varnostno razdaljo in vozi s povečano previdnostjo. Izogibaj pa se tudi naglim spremembam hitrosti (močno zaviranje in naglo pospeševanje) in smeri vožnje.
V primeru dežja se lahko, zaradi slabe vidljivosti, spolzkega vozišča ipd., pogoji vožnje nevarno poslabšajo.
In kako ravnaš ?
Zmanjšaj hitrost, še posebej pred ovinki in na klancih navzdol, povečaj varnostno razdaljo in še bolj kot sicer se izogibamo naglim premikom z vozilom.
Pojav megle najpogosteje in najbolj izrazito zmanjšuje vidljivost v prometu.
In kako ravnaš ?
Prilagodiš hitrost vozila nastalim razmeram, torej voziš le s takšno hitrostjo, da boš druge udeležence v prometu in morebitne ovire pravočasno opazil. Izogibaj se naglemu zaviranju in spreminjanju smeri, saj je vozišče zaradi megle lahko mokro in spolzko.
VOZNIKI PREVIDNO SKOZI JESEN!
Danes se pričenja Evropski teden mobilnosti s sloganom “Združuj in učinkovito potuj”, želi pa nas spodbuditi, da bi na vsakodnevnih poteh kombinirali več okolju prijaznih načinov premikanja.
Do cilja imamo na voljo veliko možnosti, ki nam lahko skrajšajo čas in potovalne stroške. Z uporabo javnih koles, avtobusov, vlakov ali souporabo avtomobilov zmanjšaš ogljični odtis, hkrati pa narediš tudi nekaj zase: dokazano je namreč, da so mobilni ljudje srečnejši ljudje.
Ti in jaz spreminjava prihodnost.
V primeru ustavljanja ali zastoja prometa na avtocesti in hitri cesti z dvema ali več pasovi za vožnjo v eno smer, morajo vozniki med kolonama TAKOJ vzpostaviti REŠEVALNI PAS, ki je dovolj širok za varno vožnjo intervencijskih vozil.
Torej vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na skrajnem levem prometnem pasu, se morajo razvrstiti čim bolj levo, tudi čez robno črto smernega vozišča. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na ostalih prometnih pasovih, pa se morajo razvrstiti čim bolj desno, tudi čez robno črto smernega vozišča, kar vključuje tudi ODSTAVNI PAS.
In kaj se zgodi v primeru, ko vozimo v počasni koloni, pri čemer se ne upošteva varnostna razdalja (glej spodnji video)? V primeru prehoda intervencijskih vozil se le ti ne bi mogli prebiti skozi pravočasno, in ne pozabi sekunde štejejo.
Izgubljene sekunde so lahko usodne za nekoga.
Video je bil posnet med vožnjo po Italiji.
Poledica se najpogosteje pojavlja, ko se temperature zraka in vozišča gibljejo okoli 0 °C.
Poledico lahko pričakujemo:
- na mostovih, nadvozih in viaduktih, ker se na teh mestih vozišče hitreje ohladi (premostitveni objekti);
- na izpostavljenih mestih, kot so useki, globoke in ozke doline, gozdna področja;
- kjer je vozišče onesnaženo z mokrim listjem ali zemljo;
- kjer je zelo malo prometa.
Ravnanje:
- čim manj prestavljamo in vozimo z nižjimi motornimi vrtljaji;
- izogibamo se naglemu pospeševanju in močnemu zaviranju.
- izogibamo se sunkovitim gibom z volanom;
- hitrost in varnostno razdaljo prilagodimo bistveno slabšemu oprijemanju med pnevmatikami in podlago;
- povečamo varnostno razdaljo.
Na poledenelem vozišču lahko povzroči drsenje že prečni nagib vozišča. Speljati ne bomo mogli na vzponu z že majhnim naklonom, na enako strmem klancu navzdol pa ne bomo uspeli ustaviti.
Nevarnosti, ki nam pretijo ob poledici
Ob poledici pride do zdrsa vozila prej kot pri vožnji po snegu. Med vožnjo po zasneženem vozišču, ob sneženju ali poledici se soočamo z nevarnostmi, kot so:
- daljša zavorna pot (zavorna pot je tri- do štirikrat daljša kotna suhem asfaltu);
- zanašanje vozila;
- oteženo spreminjanje smeri (zaradi kolesnic, slabšega oprijemanja pnevmatik na podlago in nabiranja snega in ledu pod blatniki);
- nabiranje snega pod brisalci in zmanjšana vidljivost iz vozila;
- s snegom prekrite označbe na vozišču in nenaden pojav poledice.
Svet je poln dobrih ljudi, ki nenehno iščejo načine, kako uporabiti svojo ustvarjalnost, da bi pomagali drugim.
Cestne kovinske varnostne ograje se postavljajo za zagotavljanje varnosti na cestah. Služijo za zadrževanje vozil pri prometnih nesrečah na cestišču, saj ob naletu avtomobila ali drugega prevoznega sredstva, ki je izgubilo nadzor, tega zadržijo in absorbirajo energijo ob trku.
Vendar je v zadnjem času južnokorejska družba ETI razvila novo vrsto ovir, ki je posebej namenjena reševanju življenj ljudi in zmanjšanju možnosti, da bi se voznik ali potniki poškodovali.
Plastični valji so nameščeni med kovinskimi stebri pregrade. Medtem ko kovinski del absorbira silo udarca vozila, se valji začnejo obračati, kar zagotavlja, da se avtomobil ne prevrne in hkrati zmanjša morebitno škodo na avtomobilu.
Elon Musk investitor, inženir in izumitelj, kateri je sodeloval pri Tesla proizvodnji ter drugih velikih projektih je razkril načrt za zmanjšanje zastojev po mestih. Ima idejo o podzemni mreži predorov, ki prevažajo avtomobile na nekakšnih “hitrostnih rolkah”, ki potujejo 200 km/h.
Idejo je predstavil preko TED Talk. Ted Talk nudi možnost širjenja novih idej, s pomočjo video posnetkih in zajema različna področja iz izobraževanja, gospodarstva, znanosti in tehnologije s podnapisi v več kot 100 jezikih.
“Promet uničuje človeško dušo” je dejal v pogovoru, saj prizadene ljudi v vseh delih sveta in časovno vzame veliko našega življenja. To je predvsem problem v velikih mestih, kot je Los Angeles.
“Pod Los Angelesom bi poskušali ustvariti začetek 3D mreže tunelov, ki bi zmanjševali zastoje.”
Video prikazuje proces, ki se začne, ko avtomobil transportira v določen predel pod zemljo, kjer le-ta postane kot nekakšna “rolka”, ki poganja vozilo skozi predor s hitrostjo do 200 kilometrov na uro.
“Moraš biti sposoben vključiti vhod in izhod iz predora neopazno v center mesta,” je dejal Musk. Za vse te vhode in izhode v omrežje predora potrebujemo le dve parkirni mesti.
Celotno idejo si lahko pogledaš na:
https://www.ted.com/talks/elon_musk_the_future_we_re_building_and_boring.
Kako težko pa je opraviti izpit v Sloveniji?
Dejstvo je, da številnim ne uspe v prvem poskusu. Leta 2015 je teoretični del vozniškega izpita v prvem poskusu opravilo le 56,12% kandidatov, medtem ko je v drugem ali tretjem poskusu teorijo opravilo 32,95% kandidatov. Štiri do petkrat je teoretični del opravljalo 7,6 %, več kot desetkrat pa 0,3% kandidatov. No, za leto 2016 so te številke že bolj vzpodbudne.
Praktični del izpita oziroma izpitno vožnjo pa je v letu 2015 v prvem poskusu opravilo 63,9% kandidatov, dvakrat oziroma trikrat jih je glavno vožnjo opravljalo 30,8%, med štirikrat in petkrat jih je izpitno vožnjo delalo 4,8%, več kot desetkrat pa sta izpitno vožnjo opravljala dva kandidata.
Ampak bistvo ni, kolikokrat opravljaš izpite, pa naj gre za teorijo ali prakso, ampak kako dobro se naučiš cestno-prometnih predpisov ter varne vožnje. Na naših cestah je lani namreč umrlo 130 oseb, kar je največ v zadnjih nekaj letih.
Vir: https://hackaday.com/2016/07/22/its-not-a-bridge-and-not-a-tunnel-or-maybe-its-both/
Norvežani imajo dokaj resno oviro za dolga potovanja: fjorde. Trenutno je potovanje možno le s trajektom. Ker pa so lokalni trajekti preobremenjeni, imajo ambiciozen načrt za zmanjševanje preobremenjenosti. Zgradili bodo serijo podvodnih tunelov. To pa ne bo standardni podvodni tunel, ki ga poznamo. Problem je v tem, da so fjordi pregloboki. Najgloblji fjord v mestu Sogn je skoraj miljo globok, prav tako predstavlja tak tunel velik gradbeniški izziv zaradi pritiska na globinah in neznank o samem morskem dnu.
Toda Norvežani imajo rešitev: podvodni »plavajoči« tunel. Rešitev ima kar nekaj prednosti, kot so zaščita pred slabim vremenom, prav tako ne bi oviral vodnega prometa, lepota norveškega podeželja pa bi ostala nedotaknjena.
Projekt “podvodnega »plavajočega« tunela” je vreden 25 milijard $, vendar bi skrajšal čas potovanja iz dolgih 21 ur na samo 10 ur. Norveška načrtuje končati projekt do leta 2035.
Vendar je vse zaman, če se bodo ljudje bali peljati skozi ta tunel. Bi se vi upali peljati?
[Vir:https://hackaday.com/2016/07/22/its-not-a-bridge-and-not-a-tunnel-or-maybe-its-both/ ]