V letu 2018 smo zabeležili 92 nesreč, kar je 12 manj kot lani. Največ smrtnih žrtev na cestah je bilo v preteklem letu v mesecu septembru, najmanj pa v mesecu januarju.
Od leta 2007 do danes beležimo padec v številu umrlih na slovenskih cestah.
Ne pozabimo – vsako življenje šteje! Za vsako smrtno žrtvijo in hudimi poškodbami pa stoji nekdo, ki ga taka nesreča tragično zaznamuje.
Z jutrišnjem dnem se začenja zima, ki bo trajala do 21. marca. Zimske mesece spremljajo temperature pod lediščem in sneg. Kako pa poskrbeti za avto v tem času?
- Na vozilu ne sme biti snega, ledu, vode ali drugih snovi, ki bi lahko vplivale na vozne lastnosti vozila, ki bi se lahko med vožnjo raztresale ali razlivale z njega.
- Stekla vozila in vzvratna ogledala morajo biti čista, da nam je s tem omogočena normalna vidljivost oz. pogled iz vozila. Z bistveno zmanjšanim vidnim poljem po nepotrebnem tvegamo in izzivamo nesrečo v že tako zahtevnih pogojih vožnje.
- Prav tako morajo biti očiščena vsa svetlobna telesa na vozilu (žarometi in svetilke), kakor tudi registrske tablice.
Priporočljivo je, da se pred nastopom zmrzali ključavnice zaščitijo s posebnimi/namenskimi razpršili.
Da preprečimo primrznitev gumic brisalcev na steklo, jih dvignemo.
To je priporočljivo tudi med sneženjem, saj sneg s svojo maso/težo zelo obremenjuje vzvodovje brisalcev.
Led z vetrobranskega in drugih stekel na avtomobilu lahko odstranjujemo, s:
- posebnimi pršilci – zelo učinkovit način;
- strgalom – pozorni moramo biti, da ne poškodujemo stekla in okvirjev;
- polivanje tople vode – ta način se ne priporoča, ker lahko steklo poči.
Učinkovita zaščita pred zamrznitvijo vetrobranskega stekla je enostavna namestitev posebnega termoizolacijskega pokrivala.
No, pa je za nami še eno leto uspešnega sodelovanja s SPV-Maribor. Na zaključnem sestanku, katerega se je udeležila tudi ekipa ECPP, je bilo s strani Gospe Jožice Trlep podano poročilo o delu in aktivnostih SPV v letu 2018.
Ugotovljeno je bilo, da je bilo opravljeno izjemno veliko in zelo uspešno delo s strani članov vseh komisij, ki spadajo pod ingerenco SPV MOM. Prav tako je Ga. Jožica Trlep podala plan dela in aktivnosti za leto 2019, ki zajema smelo zastavljene cilje, v smislu dviga ravni prometne varnosti vseh udeležencev cestnega prometa; otrok, pešcev, kolesarjev kakor tudi voznikov motornih vozil. Glavni cilj dela in aktivnosti SPV MOM je vsekakor “vizija NIČ”; danes še vizija, jutri pa morebiti že realnost …
Gospod Strnad iz Policijske uprave Maribor je podal izčrpno poročilo o prometnih nesrečah na področju PU MB in na področju MOM. Večina parametrov kaže na upad prometnih nesreč in njihovih posledic, a zadali smo si nalogo, da se mora trend zmanjševanja le-teh bistveno pospešiti.
Na koncu sestanka je bilo ugotovljeno, da nas čaka še veliko dela, a s takšno odlično ekipo vidimo svetlo luč na koncu predora …
Tema tokratne konference za pediatre je bila: Preprečevanje poškodb pri otrocih in mladostnikih.
G. Peter Breznik je v svojem predavanju, okoli 150 udeležencem zdravnikom iz vse Slovenije, predstavil temeljne dolžnosti vsakega voznika in nenazadnje tudi pešcev v cestnem prometu. Osredotočil se je predvsem na varen prevoz dojenčkov in otrok, na pravilno pripenjanje vseh oseb v avtomobilu in nastavitev naslonjal za glavo ter prevoz tovora, prtljage, kakor tudi na varen prevoz hišnih ljubljenčkov v avtomobilu. Izpostavil je veliko odgovornost odraslih oseb, kot vzorniki mladim v cestnem prometu. V nadaljevanju je spregovoril o pomembnih pravilih in ukrepih za dvig ravni varnosti kolesarjev, kot izjemno ranljive in ogrožene skupine udeležencev cestnega prometa. Beseda je tekla predvsem o poznavanju in upoštevanje pravil vožnje kolesa, o predvidevanju napak drugih udeležencev cestnega prometa in o pravilni uporabi kolesarske čelade ter še posebej o vidnosti kolesarjev. Predavanje je zaključil z zanimivim praktičnim prikazom uporabe kolesarske čelade in njeno zaščitno funkcijo glave med padcem.
Na konferenci so se predavatelji dotaknili številnih, tudi hudih poškodb otrok, ki so nastale vsled uporabe trampolina. Igra na trampolinu je sicer zabavna, a lahko postane zelo nevarna še posebej, če je na njem več otrok. Na možnost poškodb izrazito vpliva, če so otroci bistveno različnih telesnih mas/tež, oz. če so na trampolinu sočasno otroci in odrasle osebe.
Prav tako se kar nekaj otrok poškoduje na različnih igralih predvsem takrat, ko niso pod nadzorom odrasle osebe. Kar številne poškodbe otrok se pripetijo tudi doma, npr:
- opekline pri štedilniku, ko se otrok polije z vročo tekočo hrano;
- padci s stola;
- poškodbe, ko otrok povleče prt z mize;
- zaužitje raznih kemikalij, če niso varno spravljene izven dosega rok otroka ….
V svetu je vse pogosteje uporabljen ukrep skupnega prometnega prostora oziroma shared space. Skupni prometni prostor vključuje ukinjanje fizičnih ločitev med različnimi površinami, namenjenimi motornemu prometu, pešcem in kolesarjem.
In tako sta pri nas prišla v veljavo nova prometna znaka:
- Območje skupnega prometnega prostora, ki označuje mesto v naselju, kjer se začenja območje skupnega prometnega prostora.
- Konec območja skupnega prometnega prostora, ki označuje mesto v naselju, kjer se konča omobčje skupnega prometnega prostora.
Bistveno pravilo je, da imajo šibkejši udeleženci v prometu prednost, torej pešci in kolesarji imajo prednost pred motornimi vozili in se lahko gibljejo po celotni površini ulice.
Pozitivne strani skupnega prometnega prostora pa so predvsem, da spodbujajo hojo, kolesarjenje in predvsem zagotavljajo varnost.
In pozor! Območje skupnega prometnega prostora ni enako območju umirjenega prometa.
Jesen je še posebno nepredvidljiva. Mokro listje, deževno vreme in megla skrivajo svoje pasti.
Če je na vozišču večja količina mokrega listja, postane vozišče zelo spolzko. Zaradi tega je oprijem pnevmatik slabši, posledično pa se poslabšata vodljivost in nadzor nad vozilom.
In kako ravnaš ?
Zmanjšaj hitrost vožnje, povečaj varnostno razdaljo in vozi s povečano previdnostjo. Izogibaj pa se tudi naglim spremembam hitrosti (močno zaviranje in naglo pospeševanje) in smeri vožnje.
V primeru dežja se lahko, zaradi slabe vidljivosti, spolzkega vozišča ipd., pogoji vožnje nevarno poslabšajo.
In kako ravnaš ?
Zmanjšaj hitrost, še posebej pred ovinki in na klancih navzdol, povečaj varnostno razdaljo in še bolj kot sicer se izogibamo naglim premikom z vozilom.
Pojav megle najpogosteje in najbolj izrazito zmanjšuje vidljivost v prometu.
In kako ravnaš ?
Prilagodiš hitrost vozila nastalim razmeram, torej voziš le s takšno hitrostjo, da boš druge udeležence v prometu in morebitne ovire pravočasno opazil. Izogibaj se naglemu zaviranju in spreminjanju smeri, saj je vozišče zaradi megle lahko mokro in spolzko.