Danes se pričenja Evropski teden mobilnosti s sloganom “Združuj in učinkovito potuj”, želi pa nas spodbuditi, da bi na vsakodnevnih poteh kombinirali več okolju prijaznih načinov premikanja.
Do cilja imamo na voljo veliko možnosti, ki nam lahko skrajšajo čas in potovalne stroške. Z uporabo javnih koles, avtobusov, vlakov ali souporabo avtomobilov zmanjšaš ogljični odtis, hkrati pa narediš tudi nekaj zase: dokazano je namreč, da so mobilni ljudje srečnejši ljudje.
V primeru ustavljanja ali zastoja prometa na avtocesti in hitri cesti z dvema ali več pasovi za vožnjo v eno smer, morajo vozniki med kolonama TAKOJ vzpostaviti REŠEVALNI PAS, ki je dovolj širok za varno vožnjo intervencijskih vozil.
Torej vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na skrajnem levem prometnem pasu, se morajo razvrstiti čim bolj levo, tudi čez robno črto smernega vozišča. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na ostalih prometnih pasovih, pa se morajo razvrstiti čim bolj desno, tudi čez robno črto smernega vozišča, kar vključuje tudi ODSTAVNI PAS.
In kaj se zgodi v primeru, ko vozimo v počasni koloni, pri čemer se ne upošteva varnostna razdalja (glej spodnji video)? V primeru prehoda intervencijskih vozil se le ti ne bi mogli prebiti skozi pravočasno, in ne pozabi sekunde štejejo.
Izgubljene sekunde so lahko usodne za nekoga.
Video je bil posnet med vožnjo po Italiji.
Poledica se najpogosteje pojavlja, ko se temperature zraka in vozišča gibljejo okoli 0 °C.
Poledico lahko pričakujemo:
Ravnanje:
Na poledenelem vozišču lahko povzroči drsenje že prečni nagib vozišča. Speljati ne bomo mogli na vzponu z že majhnim naklonom, na enako strmem klancu navzdol pa ne bomo uspeli ustaviti.
Ob poledici pride do zdrsa vozila prej kot pri vožnji po snegu. Med vožnjo po zasneženem vozišču, ob sneženju ali poledici se soočamo z nevarnostmi, kot so:
Svet je poln dobrih ljudi, ki nenehno iščejo načine, kako uporabiti svojo ustvarjalnost, da bi pomagali drugim.
Cestne kovinske varnostne ograje se postavljajo za zagotavljanje varnosti na cestah. Služijo za zadrževanje vozil pri prometnih nesrečah na cestišču, saj ob naletu avtomobila ali drugega prevoznega sredstva, ki je izgubilo nadzor, tega zadržijo in absorbirajo energijo ob trku.
Vendar je v zadnjem času južnokorejska družba ETI razvila novo vrsto ovir, ki je posebej namenjena reševanju življenj ljudi in zmanjšanju možnosti, da bi se voznik ali potniki poškodovali.
Plastični valji so nameščeni med kovinskimi stebri pregrade. Medtem ko kovinski del absorbira silo udarca vozila, se valji začnejo obračati, kar zagotavlja, da se avtomobil ne prevrne in hkrati zmanjša morebitno škodo na avtomobilu.
Elon Musk investitor, inženir in izumitelj, kateri je sodeloval pri Tesla proizvodnji ter drugih velikih projektih je razkril načrt za zmanjšanje zastojev po mestih. Ima idejo o podzemni mreži predorov, ki prevažajo avtomobile na nekakšnih “hitrostnih rolkah”, ki potujejo 200 km/h.
Idejo je predstavil preko TED Talk. Ted Talk nudi možnost širjenja novih idej, s pomočjo video posnetkih in zajema različna področja iz izobraževanja, gospodarstva, znanosti in tehnologije s podnapisi v več kot 100 jezikih.
“Promet uničuje človeško dušo” je dejal v pogovoru, saj prizadene ljudi v vseh delih sveta in časovno vzame veliko našega življenja. To je predvsem problem v velikih mestih, kot je Los Angeles.
“Pod Los Angelesom bi poskušali ustvariti začetek 3D mreže tunelov, ki bi zmanjševali zastoje.”
Video prikazuje proces, ki se začne, ko avtomobil transportira v določen predel pod zemljo, kjer le-ta postane kot nekakšna “rolka”, ki poganja vozilo skozi predor s hitrostjo do 200 kilometrov na uro.
“Moraš biti sposoben vključiti vhod in izhod iz predora neopazno v center mesta,” je dejal Musk. Za vse te vhode in izhode v omrežje predora potrebujemo le dve parkirni mesti.
Celotno idejo si lahko pogledaš na:
https://www.ted.com/talks/elon_musk_the_future_we_re_building_and_boring.
Kako težko pa je opraviti izpit v Sloveniji?
Dejstvo je, da številnim ne uspe v prvem poskusu. Leta 2015 je teoretični del vozniškega izpita v prvem poskusu opravilo le 56,12% kandidatov, medtem ko je v drugem ali tretjem poskusu teorijo opravilo 32,95% kandidatov. Štiri do petkrat je teoretični del opravljalo 7,6 %, več kot desetkrat pa 0,3% kandidatov. No, za leto 2016 so te številke že bolj vzpodbudne.
Praktični del izpita oziroma izpitno vožnjo pa je v letu 2015 v prvem poskusu opravilo 63,9% kandidatov, dvakrat oziroma trikrat jih je glavno vožnjo opravljalo 30,8%, med štirikrat in petkrat jih je izpitno vožnjo delalo 4,8%, več kot desetkrat pa sta izpitno vožnjo opravljala dva kandidata.
Ampak bistvo ni, kolikokrat opravljaš izpite, pa naj gre za teorijo ali prakso, ampak kako dobro se naučiš cestno-prometnih predpisov ter varne vožnje. Na naših cestah je lani namreč umrlo 130 oseb, kar je največ v zadnjih nekaj letih.
Vir: https://hackaday.com/2016/07/22/its-not-a-bridge-and-not-a-tunnel-or-maybe-its-both/
Norvežani imajo dokaj resno oviro za dolga potovanja: fjorde. Trenutno je potovanje možno le s trajektom. Ker pa so lokalni trajekti preobremenjeni, imajo ambiciozen načrt za zmanjševanje preobremenjenosti. Zgradili bodo serijo podvodnih tunelov. To pa ne bo standardni podvodni tunel, ki ga poznamo. Problem je v tem, da so fjordi pregloboki. Najgloblji fjord v mestu Sogn je skoraj miljo globok, prav tako predstavlja tak tunel velik gradbeniški izziv zaradi pritiska na globinah in neznank o samem morskem dnu.
Toda Norvežani imajo rešitev: podvodni »plavajoči« tunel. Rešitev ima kar nekaj prednosti, kot so zaščita pred slabim vremenom, prav tako ne bi oviral vodnega prometa, lepota norveškega podeželja pa bi ostala nedotaknjena.
Projekt “podvodnega »plavajočega« tunela” je vreden 25 milijard $, vendar bi skrajšal čas potovanja iz dolgih 21 ur na samo 10 ur. Norveška načrtuje končati projekt do leta 2035.
Vendar je vse zaman, če se bodo ljudje bali peljati skozi ta tunel. Bi se vi upali peljati?
[Vir:https://hackaday.com/2016/07/22/its-not-a-bridge-and-not-a-tunnel-or-maybe-its-both/ ]
Si prepričan, da si več kot odličen in izkušen voznik?
Kako misliš, da bi zvozil te ceste?
Cesta do Himalaje
Karakoram Highway
Karakoram cesta
Država: Pakistan
Nadmorska višina: 4700 m
Zanimivost: Najvišja utrjena cesta
Cesta, ki vodi v raj – seveda, če rad raziskuješ gore. Ta cesta vodi tudi do gore Masherbrum.
Cesta, s katere ne želiš zapeljati
North Yungas Road
S te ceste pa res ne želiš zapeljati!
Država: Bolivija
Nadmorska višina: 4650 m
Nevarnost: lahko “zletiš” s ceste
Dobra novica je, da se pelješ po njej le, če sam želiš. Obstaja namreč varnejša cesta, ki so jo zgradili kot alternativo tej nevarni. V 90-ih letih prejšnjega stoletja pa je bila razpoznana kot skrajno nevarna cesta. Sedaj jo uporabljajo le adrenalina željni vozniki, saj se ta ozka, vijugasta in ovinkasta cesta vzpenja čez, z džunglo poraščeno goro do višine 4650 m, spodaj pa so globoki kanjoni, ki so, če gledaš dol, kar strašni.
Polzenje po ledu – Aljaska
Dalton Highway
Led, sneg in avantura na Aljaski!
Država: Fairbanks, Aljaska
Dolžina: 666 km
Nevarnost: Priporočljiva je mala zaloga hrane in potrebščin za preživetje
Želiš oddih od civilizacije? Potem je to prava cesta zate. Le nekaj cest na svetu te lahko popolnoma izolira od civilizacije, ena izmed teh je The James W. Dalton Highway. Če se odpraviš na pot po tej cesti, moraš imeti kar nekaj zaloge hrane, pijače in ostalih potrebščin, saj so ob njej samo trije kraji. Večinoma se po njej vozijo ogromni tovornjaki, ki imajo absolutno prednost (po pravilu). Prav tako je pravilo, da imaš potrebščine za preživetje in veš, kako jih uporabiti.
Cesta skozi tunele
Guoliang Tunnel Road
Vožnja skozi tunele in klife
Država: Kitajska
Zanimivost: samo 4 m široka, poteka skozi tunele
Nevarnost: tesna vožnja
Verjetno najbolj znan tunel na svetu, dolg 1,2 km in širok (le) 4 m, Guoliang Tunnel Road, zahteva popolno osredotočenje pri vožnji. Samo ena napaka lahko pomeni velike težave.
Zavijanje in vijuganje po Tianmenu
Tianmen Mountain Road
Še nekaj ovinkov…
Država: Kitajska
Št. zavojev: 99
Nevarnost: Poglej sliko
Nahaja se v Tianmen gorskem nacionalnem parku. Cesta ima 99 ovinkov v dolžini 11 km in leži na nadmorski višini 1300 m.
Izmikanje živini
Zojila Pass
Izogibaj se klifom – in živini
Država: Indija
Nadmorska višina: 3500 m
Nevarnost: višina, živina na poti
Vsekakor ni primerna za nedeljsko vožnjo. Dolga je 9 km, 3500 m nad morjem ter povezuje Ladakh in Kasmir.
Rohtang
Rohtang Pass
Upaj, da se ti tukaj avto ne pokvari!
Država: Indija
Sezona vožnje: maj – november
Nevarnost: plazovi
Rohtang se vije na nadmorski višini 4000 m. Vožnje po njej je mogoča samo od maja do novembra in je tako nevarna, da indijska vlada že gradi 8.8 km dolg tunel kot alternativo.
Okopaj svoj tovornjak
Passage de Gois
Lahko se pelješ nad vodo!
Država: Francija
Nadmorska višina: včasih tudi meter pod gladino morja
Nevarnost: imaš v avtu dihalko?
Pripravi napihljiv čoln, če se pelješ po tej 4.3 km cesti, saj jo poplavi 2-krat dnevno zaradi plime, potem pa ostane na njej še spolzka morska trava. Če si tam v nepravem trenutku, te lahko tudi zalije.
[Povzeto po: https://www.redbull.com/en/adventure/stories/1331712360782/most-dangerous-roads]
1. SAO PAULO, BRAZILIJA
9 MAJ 2008
292 KM
Zastoji v brazilskih večjih mestih so že stalnica in so dolgi tudi po 160 kilometrov.
Že na tako zabasanih cestah se je maja 2008 prevrnil tovornjak. Nastal je kar 292 kilometrski zastoj, ki se je zapisal med rekordne najdaljše prometne zastoje – zasedel je več kot tretjino cest Sao Paula.
V Sao Paulu preživijo vozniki tudi do štiri ure na dan v prometnem zastoju. V koničnih urah je povprečna kolona dolga 80 kilometrov.
2. PEKING, KITAJSKA
14 AVGUST 2010
100 KM
Na eni izmed kitajskih avtocest (China National Highway 110) je bil prometni zastoj tako velik, da je trajal skoraj dva tedna.
Zaradi del na avtocest, ki so dostop do le-te onemogočile skoraj za polovico in tovornjakov, namenjenih v Peking, je nastal 100 kilometrski zastoj, ki je blokiral nekatere voznike tudi do pet dni.
Vozniki so bili prisiljeni spati v svojih avtomobilih. Prodajalci pa so izkoristili priložnost ter udeležencem prometnega zastoja prodajali vodo po desetkrat višji ceni.
3. PARIZ/LYON, FRANCIJA
16 FEBRUAR 1980
175 KM
Legendarni zastoj je nastal zunaj francoske prestolnice leta 1980. Zastoj je nastal zaradi kombinacije slabega vremena in prenatrpanosti vozil na avtocesti.
Tisoče ljudi se je vračalo iz smučarskih počitnic iz Lyona in okolice, kar pa je bil še dodaten razlog za večjo gnečo na avtocesti.
Čakalna vrsta, takrat 18 milijonov avtomobilov, je bila dolga 175 kilometrov. To je približno tretjina razdalje med mesti. Zastoj se je vpisal kot svetovni rekord, takrat najdaljši v zgodovini.
4. INTERSTATE 45, HOUSTON, TEXAS
21 SEPTEMBER 2005
160 KM
Ko se je orkan Rita približal Ameriki, so Američani storili vse, da bi čimprej pobegnili s svojimi avtomobili. Zaradi tega je nastal tako velik kaos, da so vozniki prevozili le po 16 kilometrov v devetih urah.
Vozniki so se odločili za cesto, ki je znana kot evakuacijska pot. Poleg velike količine avtomobilov so se le-ti začeli kvariti ali pa jim je zmanjkalo goriva.
Nekateri vozniki pa so postali tako utrujeni od čakalnih vrst, da so se obrnili in vrnili v svoje hiše – kjer so tudi prišli do sklepa, da bi bilo bolj varno ostati doma kot pa zunaj v avtomobilih.
5. BETHEL, NEW YORK STATE
14 AUGUST 1969
32 KM
Približno pol milijona ljubiteljev glasbe je leta 1969 pristalo na Woodstocku – desetkrat večja množica od predvidenega števila obiskovalcev (50.000). Newyorška policija je zavrnila uvedbo alternativnih prometnih načrtov, ki jih je priporočal organizator koncerta.
Nastali zastoj je trajal skozi celoten tridnevni festival. Izvajalci so se pripeljali s helikopterjem, veliko oboževalcev pa je zapustilo svoje avtomobile na cesti in odšlo na festival.
[VIR: https://www.yahoo.com/news/driven-to- despair– history-s- 5-worst- traffic-jams- 133009211.html]
Dela na cesti niso ravno “srčkana” ali zaželjena pri voznikih. Je bolj ali manj težko delo in garanje, pa tudi nevarno. Toda na Japonskem razmišljajo drugače. Namesto navadnih prometnih znakov, postavijo karakterje iz anime risank/filmov, ki z različnimi gestami opozarjajo voznike in se jim opravičujejo za težave, ki jih povzročajo dela na cesti.
Navadne ovire iz cevi in plastike
Ponavadi so ovire sestavljene samo iz cevi in plastičnih podstavkov. Leta 2006 so se odločili, da bodo postavili drugačne ovire, ki bi bile zanimive tudi za turiste.
Prva je bila opica, ki je postala velik hit. Postavljanje takšnih ovir se je razširilo po Japonski. Danes jih vidiš skoraj povsod, kjer opravljajo dela na cesti.
Ena izmed prvi t.i. “srčkanih ovir”
Zakaj so ovire, sestavljene iz raznih karakterjev popularne? Obstaja več teorij.
Prvič, imajo pomirjujoč učinek in s tem zmanjšujejo oz. preprečujejo besnenje voznikov.
Drugič, te “srčkane ovire” izboljšujejo vtis pri ljudeh: delovišča oz gradbišča ne izgledajo več tako “groba”.
Tretjič, vozniki ne želijo povoziti teh srčkanih živali, tako da delujejo te ovire tudi preventivno. Je pa res, da nekateri raje gledajo živali kot pa na cesto 🙂 Še posebej pa so zanimiva za otroke.
[Povzeto po: http://kotaku.com/japan-has-the-cutest-construction-signs-youll-ever-see-742658291]
